Daj, da te poljubim, še zadnjič edina.
Daj, da te objam,
le to nama ostane.
Daj, da te začutim, še zadnjič edina,
predenaj iz svet razpad.
Le še ena noč,
bo v naje strasti,
ob tebi spet sprazime, o ne vem kaj bo boli.
To naselba boiva, kaj je prav in kaj narove,
ali to,
da se sprašujem,
kaj bo jutri godne bole.
Kdo te objam po noči, ali sama boš se spala?
Kdo ti bo brisal soze, ali sama boš čelkala?
S kom se igre,
boš igrala,
kaj sem jaz in naučil teb?
S kom ljubezen boš delila, te v mene še v njej.
Daj,
da k sebi sniznem,
te zadnjič edina,
objem iz najnočnome,
da še enkrat poletiva.
Daj, da spet goriva, kot sveče edina,
kot vse vse tom piva.
Naj bo zdaj ta noč, sasena in enoči,
kot prvi če v zame jutri zadnjič se spusti.
In če lendje ostalo,
vse bilo bi vredno,
tako kot ti te v mene veš, vzela si zavedno.
Kdo te objam po noči, ali sama boš se spala?
Dok ti bo brisal soze, ali sama bo čelkala.
S kom se igre boš igrala,
kaj sem ja si naučil te?
S kom ljubezen boš delila, del mene že v njeje?
Dok te bo bil po noči, ali sama boš naspala.
Dok ti bo brisal soze, ali sama bo čelkala.
S kom se igre boš igrala,
kaj sem ja si naučil te?
S kom ljubezen boš delila, del mene že v njeje?
Skom
ljubezen boš delila, del mene že v njeje?