To nas obale luči, ulične me bodejo oči, nekaj šepeta u njih, vršiš mi obraz, da me zabolim. Ti si, ti si kod vreme, sončna kraljica in angel teme, ti, ti znaš z neba, spustiti me na trda tla. Neizbiraš več besed, reže jo kod postar nož vse upred, že dviguješ glas, kod biju su se plac, po nečih uprašam. Ti si, ti si kod vreme, sončna kraljica in angel teme, ti, ti znaš z neba, spustiti me na trda tla. Tebi, tebi vrjam, kadar si voda i ko si planan, ti, ko se nad neh, daješ mi lupanje, vraćaš na smeh. Ti si, ti si kod vreme, sončna kraljica in angel teme, ti, ti znaš z neba, spustiti me na trda tla. Tebi, tebi vrjam, kadar si voda i ko si planan, ti, ko se nad neh, daješ mi lupanje, vraćaš na smeh.
