En spomin pod blazino spi
in pod večer, ko poiščem mir, ga zatipam tam
s prsti poiščem tam
Pustim, da vzhaja kot testo
in počasi zdraste v prav lico
To, ki me pelje nazaj,
kot dan je imel si jaj
Topo kot zlato,
mehko kot nebo
Lahko kot perog iz nas zapisati, kar šele bo
Bil si zaljubljen do ušes Vračal se k meni,
ko si bil nekje v mes
Bil si odkljenjen do srca,
kjer sem bila, kjer sem bila,
a zdaj ona je doma
En spomin pod blazino tli,
kot kamen ždi in pred trce zdi,
spet ga zatipam tam
Sprsti ga najdem tam
Močno ga stiskam med dlami in pretvarjam se,
da me ne boli
Da mi mar večni,
da vse noje čezke li Hladen kot zlato,
neusmiljen kot nebo
Dežek kot perog,
juh pismo ne ve,
ne kam,
ne kako
Bil si zaljubljen do ušes Vračal se k meni,
ko si bil nekje v mes
Bil
si odkljenjen do srca,
kjer sem bila,
kjer sem bila,
a zdaj ona je doma
Bil si zaljubljen do ušes
Vračal se k meni, ko si bil nekje v mes
Bil
si odkljenjen do srca,
kjer sem bila, kjer sem bila,
a zdaj ona je doma
a zdaj ona je doma