Sneg blešči se povsod nocoj in nobenih ni sledi
Osamljeno je kraljestvo in kraljica sama sem
In veter vpije, ko vrtinec v meni kli, na ves glas kričim, v meni ne zdrži.
Skrij svoj obraz, obrni se drugam, bodi takšna kot drugi so vsi

Prikrij kar si, naj ne vedo! A zdaj vedo!
Zaživim, se pustim, ne morem več tja nazaj
Zaživim se pustim, ne obrnem več se stran
Naj vedo, zdaj pokažem kaj znam

Kot nevihta sem, ker mraz vedno bil je moj pravi ***.
Tu zares sem srečna, vse nepomembno je in strahov več ni v meni, izginili so vsi.
Zdaj naj pokažem vse kar znam, prestrežem meje grem naprej
Tu ni napak in ne pravil, letim! Zaživim

Se pustim kot eno z vetrom do neba, zaživim, se pustim, jokala več ne bom
Tu stojim in stala bom, kot nevihta sem
Vsa moja moč vrti iz zraka se v tla
In duša zlahka nosi hladne delce do neba

Vse misli kot kristali z vetrom se vrte
Ne vrnem se nazaj, preteklost dalje gre! Zaživim
Se pustim, kakor sonce v zori žarim

Zaživim, se pustim popolna se zbudim!
Tu stojim bela luč sveta, kot nevihta pa!
Ker mraz vedno bil je moj pravi ***.